Slovenija poseduje visok potencial obnovljivih virov energije (OVE), predvsem na področju biomase, sonca in geotermalne energije. Trenutna uporaba biomase za individualno ogrevanje je visoka, še posebej v manjših mestih in na ruralnih območjih. Pri tem se biomasa pogosto uporablja v neučinkovitih individualnih ogrevalnih sistemih. Večina sistemov daljinskega ogrevanja je osnovana na uporabi fosilnih goriv. Četudi v državi obstaja samo nekaj manjših sistemov daljinskega ogrevanja, je razvoj teh sistemov del nacionalne energetske strategije. Ta spodbuja takšne sisteme z vrsto nacionalnih spodbud in subvencij, kot so DOLB subvencija in podporne sheme za sisteme kogeneracije toplotne in električne energije (SPTE). Ključne bariere pri razvoju teh sistemov so nizka stopnja ozaveščenosti o pozitivnih učinkih majhnih centraliziranih sistemov daljinskega ogrevanja (visoka učinkovitost sistema in manjša onesnaženost s trdnimi delci) v splošni populaciji, problematična zakonodaja za sisteme nad 1 MW priklopne moči, obstoječa uporaba biomase ali individualnih kurišč ter (trenutno) nizka cena kurilnega olja in zemeljskega plina.

V Sloveniji praktično ni majhnih sistemov daljinskega ogrevanja ali hlajenja. Veliki sistemi obstajajo večinoma v večjih mestih. V Sloveniji obstaja samo peščica majhnih sistemov daljinskega ogrevanja na osnovi OVE.

Ciljne skupnosti in skupnosti sledilke so locirane v ruralnem območju severovzhodne Slovenije. Kot take imajo visok potencial OVE. Skupnosti se zavedajo potenciala majhnih sistemov daljinskega ogrevanja na OVE. Hkrati obstaja več manjših naselbin, v katerih bi taki projekti imeli velik pomen (nadomeščanje neučinkovitih biomasnih sistemov individualnega ogrevanja in nadomeščene rabe dragega ogrevanja na kurilno olje).

Ciljna skupnost Ljutomer zajema približno 12.000 prebivalcev v več kot 40 naseljih. Občina je predstavnik tipične skupnosti v Sloveniji, ki obsega eno večje mesto – Ljutomer (skoraj 3.500 prebivalcev) in več manjših dislociranih skupnosti. Območje zajema veliko kmetijskih in gozdnih površin. Predominantni viri ogrevanja so lesna biomasa, ki se uporablja predvsem v starejših, neučinkovitih, kombiniranih sistemih individualnega ogrevanja, kurilno olje, ki se uporablja v individualnih sistemih ogrevanja individualnih hiš ali večjih objektov, in zemeljski plin, ki se uporablja predvsem v novejših sistemih individualnega ogrevanja manjših in večjih objektov. Koncept majhnih sistemov daljinskega ogrevanja je za občino zelo pomemben, saj lahko predstavlja ekonomsko učinkovit in zelen vir energije, ki lahko nadomesti mnoge (individualne) ogrevalne sisteme, ki se starajo in jih bo v naslednjih letih potrebno zamenjati. Eno od ciljnih naselij v občini Ljutomer je relativno razvito naselje Cven

Cven je vas znotraj občine Ljutomer v severovzhodni Sloveniji. Območje je tradicionalno pripadalo štajerski regiji in je danes vključeno v statistično regijo Pomurje. Ima 589 prebivalcev, 226 hiš in 43 podjetij. Vas je bila zelo zgodaj naseljena, kar odražajo arheološka najdišča in človeški ostanki iz preteklosti. V kmečki vstaji leta 1704 je bila opustošena, ko je bil požgan tudi grad na tem območju, ki nikoli ni bil ponovno zgrajen. Cvenski grad je bil obkrožen z meandrom reke Mure. Cven je prav tako znan po konjih, ki so jih redili že v sredini 19. stoletja pa vse do druge svetovne vojne. Konjske dirke na Cvenu so bile prvič organizirane leta 1850 na poti proti Ljutomeru.

Sodelovanje s skupnostmi sledilkami:

Skupnosti sledilke imajo priložnost črpati znanje iz CoolHeating procesov iniciacije novih projektov. Izmenjava informacij s predstavniki drugih občin in deducirani dogodki multiplicirajo rezultate projekta CoolHeating. V Sloveniji sta vključeni dve skupnosti sledilki:
• Občina Križevci
• Občina Gornja Radgona